Namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina Mohammed je v nedeljo izrazila globoko zaskrbljenost nad sistematičnim kršenjem človekovih pravic žensk in deklic v Afganistanu. V svojem javnem pozivu je mednarodno skupnost pozvala, naj ne spregleda diskriminacije, s katero se soočajo milijoni Afganistank, ki jim oblasti omejujejo dostop do izobraževanja, zaposlovanja in svobode gibanja. Po njenih besedah so ženske v državi tarča strogih omejitev, ki neposredno spodkopavajo njihovo varnost in temeljne človekove pravice. Predstavniki Islamskega emirata Afganistan, ki ga vodijo talibani, tovrstne očitke vztrajno zavračajo. Trdijo, da so pravice žensk v državi zagotovljene v skladu z njihovim tolmačenjem islamskega prava oziroma šeriatskega prava. Kljub tem zagotovilom pa poročila s terena in mednarodne organizacije opozarjajo na zaostrovanje represije, ki vključuje aretacije in zlorabe zaradi neupoštevanja strogih pravil oblačenja ali javnega nastopanja. Razmere se dodatno zaostrujejo v luči prisilnega vračanja beguncev iz sosednjih držav, kar povečuje humanitarno stisko v regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakona o spremembah Zakona o množičnih medijih in Zakona o boju proti ekstremistični dejavnosti, s čimer je poostril kazni za kazniva dejanja ekstremizma. Poleg tega naj bi Putin pričakoval poslabšanje odnosa z Donaldom Trumpom, kar pa ga naj ne bi skrbilo, saj naj bi prednosti boljšega sodelovanja predvideval že dlje časa.

Ukrajina je sporočila, da ima dovolj vojnih ujetnikov, da lahko nadaljuje izmenjave z Rusijo. Trenutno deluje pet taborišč za ruske vojne ujetnike, kar omogoča vzdrževanje zadostnega sklada za izmenjave. Petro Jacenko, predstavnik Koordinacijskega štaba za obravnavo vojnih ujetnikov, je poudaril, da je priprava izmenjav, tako preteklih kot prihodnjih, mogoča zaradi tega zadostnega števila ujetnikov.

Predsednik turškega nogometnega prvoligaša Trabzonspor, Ertuğrul Doğan, je objavil novoletno poslanico, v kateri je poleg športnih ambicij izrazil solidarnost s Palestino. V svojem nagovoru je poudaril, da bo klub pod njegovim vodstvom v prihajajočem letu še naprej deloval z enako zavzetostjo in odločnostjo, da bi ekipo popeljali do prihodnosti, ki si jo zasluži. Doğan je ob tem vsem zaželel zdravje, mir in upanje, hkrati pa je poseben poudarek namenil razmeram v Palestini, kar odraža širšo družbeno držo kluba v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko klub pod njegovim vodstvom išče stabilnost in pot nazaj v vrh turškega nogometa. Doğan je v svojem sporočilu javnosti poudaril pomen enotnosti in vztrajnosti, ki sta ključni za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova omemba Palestine v športnem kontekstu novoletnih želja je pritegnila pozornost turških medijev, saj združuje športne ambicije z odločnim humanitarnim sporočilom v obdobju praznovanj ob prehodu v novo leto.

Ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskaljkova je pozvala ukrajinsko stran k vrnitvi k praksi obsežnih menjav vojnih ujetnikov. V izjavi za rusko tiskovno agencijo TASS je poudarila, da Ruska federacija ukrajinskim oblastem redno posreduje sezname vojakov, ki so pripravljeni na izmenjavo, vendar po njenih trditvah proces ne poteka s pričakovano hitrostjo. Moskaljkova je ob tem izpostavila nujnost obnovitve procesov, ki bi omogočili vrnitev večjega števila ujetnikov obema stranema v konfliktu. Ruska stran v svojih poročilih navaja, da so njihovi predlogi usmerjeni v humanitarno reševanje vprašanja ujetništva, medtem ko Ukrajino obtožujejo zastojev pri dogovorih. Gre za del širših prizadevanj za vzpostavitev rednih komunikacijskih kanalov glede usode ujetih vojakov, ki so se v preteklosti že večkrat prekinili zaradi stopnjevanja sovražnosti na fronti. Moskaljkova ni razkrila točnega števila ujetnikov na trenutnih seznamih, je pa nakazala, da je ruska stran pripravljena na takojšnje korake v smeri realizacije menjav.

Na španski otok El Hierro sta v prvih dneh leta 2026 prispeli dve večji plovili z migranti iz podsaharske Afrike. Prvo plovilo, ki je doseglo obalo 1. januarja, je prevažalo 144 oseb, med njimi osem mladoletnikov in 29 žensk. Potniki so potovanje začeli v Banjulu, prestolnici Gambije, in po navedbah reševalnih služb po sedmih dneh plovbe čez Atlantski ocean niso kazali večjih zdravstvenih težav. V petek zjutraj je obalo El Hierra doseglo še drugo plovilo, na katerem je bilo 283 oseb, vključno z 28 mladoletniki in 42 ženskami. Čoln je samostojno priplul v bližino pristanišča La Restinga, kjer ga je varno do obale pospremila posadka španske službe za reševanje na morju (Salvamento Marítimo). Skupno število migrantov, ki so v prvih dneh leta dosegli Kanarske otoke, se je tako povzpelo na 427, kar kaže na nadaljevanje povečanega migracijskega pritiska na zahodnoafriški poti.

Južnokorejsko ministrstvo za združitev je v sredo objavilo strateški načrt za obdobje 2026–2028, v katerem kot prednostno nalogo izpostavlja potrjevanje usode sorodnikov družin, ki jih je ločila korejska vojna. Seul namerava v primeru izboljšanja trenutno napetih odnosov s Severno Korejo nemudoma sprožiti postopke za ponovno vzpostavitev izmenjav tako na vladni kot na civilni ravni. Načrt predvideva sistematično iskanje informacij o preživelih sorodnikih na severu polotoka, kar ostaja eno najbolj perečih humanitarnih vprašanj v regiji. Državno organizirana srečanja družin so bila prekinjena po avgustu 2018 zaradi ohladitve odnosov med državama. Razmere so se dodatno poslabšale leta 2019, ko je severnokorejski voditelj Kim Jong-un ukazal odstranitev južnokorejskih objektov v turističnem območju Mount Kumgang, vključno z infrastrukturo za srečanja ločenih družin. Kljub trenutnemu zastoju si južnokorejska stran prizadeva pripraviti pravne in logistične okvire, ki bi omogočili takojšnje ukrepanje, če bi Pjongjang pokazal pripravljenost na dialog.

Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahiba Gafarova in predsednik armenskega parlamenta Alen Simonjan sta se sestala v Ženevi. Srečanje je potekalo v okviru 151. skupščine Interparlamentarne unije (IPU).